LOGO 240

Dihalne vaje pri fibromialgiji – majhen korak z velikim učinkom

Čas branja: 2 min

Fibromialgija ni le bolezen mišic in sklepov, temveč stanje, pri katerem je živčni sistem stalno preobremenjen. Telo je pogosto v stanju napetosti, pripravljenosti in utrujenosti hkrati. Zaradi tega se pojavljajo razširjene bolečine, motnje spanja, izčrpanost, tesnoba in t. i. možganska megla (brain fog).

Eden najpreprostejših in hkrati najbolj učinkovitih načinov samopomoči pri fibromialgiji so dihalne vaje.

Zakaj je dihanje tako pomembno?

Pri kronični bolečini ljudje pogosto dihajo plitvo in hitro, kar dodatno spodbuja stresni odziv telesa. Zavestno, počasno in poglobljeno dihanje telesu pošlje drugačno sporočilo – da je varno, da se lahko umiri.

Redna dihalna praksa lahko:

  • zmanjša zaznavo bolečine,
  • ublaži notranjo napetost in tesnobo,
  • izboljša kakovost spanja,
  • pomaga pri utrujenosti in izčrpanosti,
  • prispeva k večji jasnosti misli in boljšemu počutju.

Pomembno je poudariti, da dihalne vaje niso nadomestilo za zdravljenje, temveč dragocen podporni pristop, ki ga lahko posameznik izvaja sam, vsak dan, brez posebnih pripomočkov.

blank

Preprosta dihalna vaja za vsak dan

Najbolj priporočljiva oblika dihanja pri fibromialgiji je trebušno (diafragmalno) dihanje.

Kako jo izvajamo:

  • Udobno sedemo ali ležemo.
  • Eno roko položimo na trebuh.
  • Vdihnemo skozi nos in dovolimo, da se trebuh rahlo dvigne.
  • Izdihnemo počasi skozi usta in občutimo, kako se telo sprošča.

Priporočen ritem:

  • vdih 4 sekunde,
  • izdih 6 sekund.

Vajo izvajamo 5 minut, enkrat ali dvakrat dnevno, ali kadarkoli ob povečani bolečini, nemiru ali utrujenosti.

Manj je več

Pri fibromialgiji velja pravilo nežnosti. Dihanje naj bo mehko, brez napora in brez zadrževanja. Če se pojavi nelagodje ali vrtoglavica, je treba tempo upočasniti ali vajo prekiniti.

Že nekaj minut zavestnega dihanja na dan lahko sčasoma prinese občutek večje stabilnosti in nadzora nad lastnim telesom.

Podpora, ne pritisk

V društvu Filoma spodbujamo pristope, ki temeljijo na sočutju do sebe, poslušanju telesa in majhnih, vztrajnih korakih. Dihalne vaje niso zahteva ali obveza, temveč možnost – možnost, da se za trenutek ustavimo in telesu ponudimo podporo.


Vsak dih šteje.